'moe serdce s toboj,i moj pokoj
unesli sni v holodnij dom svoj..
i ja terjau sebja sredi sonnih domov,sredi stekljannih glaz,sredi pustih slov..
ti gde-to tam daleko.........'
(t9.'ona')
mojja grust uje ne jgu4aja,nevinosimaja i besporjado4naja..ona gde-to vnutri kak hroni4eskaja bol,tjanu6aja i kakajato privi4naja 4toli...
prosto jdu.
a ja uje i zabila 4to eto takoe prosto jdat. ot vihodnih do vihodnih.s4itat kajdij den,i po utram me4tat 4tobi skoree nastupil ve4er.